Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je po petkovi molitvi v Carigradu napovedal, da bo v ponedeljek, 5. januarja, opravil telefonski pogovor z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Glavne teme pogovora bodo vključevale reševanje konflikta med Rusijo in Ukrajino ter trenutne razmere na območju Palestine. Erdogan je poudaril, da Turčija nadaljuje z aktivno diplomatsko vlogo in vzdržuje stike s ključnimi svetovnimi voditelji, vključno z Vladimirjem Putinom in Volodimirjem Zelenskim, medtem ko se bo turški zunanji minister Hakan Fidan udeležil prihajajočega vrha v Parizu. Poleg vprašanj o vojni v Ukrajini je turški predsednik izkoristil priložnost za oster napad na izraelsko vlado in premierja Benjamina Netanjahuja, ki ga je primerjal s faraonom. Izpostavil je množične demonstracije v Carigradu, na katerih se je zbralo več kot 520.000 ljudi v podporo Gazi, in zatrdil, da dejanja Izraela ne bodo ostala nekaznovana. Pogovori med Ankaro in Washingtonom potekajo tudi v luči morebitne vrnitve Turčije v program razvoja bojnih letal F-35, iz katerega je bila država pred leti izključena zaradi nakupa ruskega obrambnega sistema S-400, vendar je Trump nakazal pripravljenost na ponovni razmislek o tem vprašanju.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je v seriji telefonskih pogovorov s svojima kolegoma iz Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov (ZAE) obravnaval aktualno politično in varnostno situacijo v Jemnu. Fidan se je pogovarjal s savdskim zunanjim ministrom Faisalom bin Farhanom Al Saudom ter vodjo diplomacije ZAE šejkom Abdullahom bin Zayedom Al Nahyanom. Glavna tema diplomatskih prizadevanj so bili zadnji dogodki v Jemnu, kjer si Turčija prizadeva za stabilizacijo razmer in tesnejše regionalno sodelovanje. Ti pogovori odražajo aktivno vlogo Turčije v bližnjevzhodni diplomaciji, kjer Ankara poskuša usklajevati stališča s ključnimi arabskimi prestolnicami glede regionalnih kriz. Čeprav podrobnosti o konkretnih dogovorih niso bile razkrite, srečanje na daljavo potrjuje pomembnost jemenske krize za varnostno arhitekturo celotnega Arabskega polotoka in strateški interes Turčije pri zagotavljanju regionalnega miru. Diplomatska pobuda Fidana sledi širšemu trendu turškega sodelovanja z regionalnimi akterji pri reševanju dolgotrajnih konfliktov.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v petek napovedal, da se bo v ponedeljek po telefonu pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom o ključnih vprašanjih zunanje politike. Osrednji temi pogovora bosta mirovna prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini ter aktualne razmere na območju Gaze. Erdogan je novico sporočil novinarjem v Istanbulu in poudaril, da Turčija ostaja aktivno vključena v reševanje bližnjevzhodnih konfliktov. Poleg napovedanega klica je turški voditelj razkril, da se bo turški zunanji minister Hakan Fidan v prihodnjih dneh v Parizu udeležil srečanja skupine držav, ki podpirajo Ukrajino. Ankara si že dlje časa prizadeva ohraniti vlogo posrednika med Moskvo in Kijevom, hkrati pa Erdogan stopnjuje kritike do izraelskega vodstva, saj je ponovil, da Turčija Gaze ni pustila na cedilu in da bodo premierja Netanjahuja doletele posledice njegovih dejanj. Sodelovanje med Turčijo in ZDA pri teh vprašanjih odraža skupna prizadevanja za stabilizacijo razmer, kljub nekaterim preteklim nesoglasjem glede energetske in obrambne politike.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je napovedal, da bo v ponedeljek, 5. januarja 2024, opravil telefonski pogovor s predsednikom Združenih držav Amerike Donaldom Trumpom. Glavna tema njunega dialoga bo iskanje možnosti za mirno rešitev konflikta v Ukrajini, dotaknila pa se bosta tudi vprašanja Palestine. Erdogan je poudaril, da ohranja redne stike tako z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom kot z ameriškim vrhom, s čimer Turčija utrjuje svojo vlogo posrednice v regiji. Načrtovani klic bo sledil vrhu t. i. koalicije voljnih v Parizu, kjer bo Turčijo zastopal zunanji minister Hakan Fidan. Ankara si že dlje časa prizadeva za oživitev carigrajskih pogajanj, ki so v začetnih fazah vojne veljala za najresnejši poskus premirja. Napovedano sodelovanje med Ankaro in Washingtonom prihaja v času, ko se v mednarodni javnosti pojavljajo različna ugibanja o Trumpovi prihodnji politiki do Ukrajine in morebitnih komercialnih pogojih za nadaljnjo vojaško pomoč Kijevu.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je v Ankari sprejel sekretarja ukrajinskega Sveta za nacionalno varnost in obrambo Rustema Umerova. Na srečanju v turški prestolnici sta sogovornika razpravljala o vprašanjih nacionalne varnosti in nadaljnjem sodelovanju med državama v luči trajajočih regionalnih napetosti. Sestanek predstavlja nadaljevanje diplomatskih prizadevanj Turčije, ki si prizadeva ohraniti vlogo posrednice med Kijevom in Moskvo ter hkrati krepiti strateške vezi z Ukrajino. Uradna Ankara podrobnosti o vsebini pogovorov ni razkrila, vendar pa srečanje na tako visoki ravni kaže na pomen usklajevanja varnostnih politik med Turčijo in Ukrajino. Turčija, ki je članica zveze NATO, vseskozi podpira ozemeljsko celovitost Ukrajine, hkrati pa vzdržuje odprte komunikacijske kanale z Rusko federacijo. Obisk Umerova potrjuje tesno obrambno in politično sodelovanje, ki se je v zadnjih letih še dodatno poglobilo.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je v svojem novoletnem sporočilu izpostavil, da se je Turčija v preteklem obdobju uveljavila kot ključen naslov za reševanje kriz in kot akter, ki vliva zaupanje v mednarodnem prostoru. Po njegovih besedah bo država tudi v letu 2026 nadaljevala s svojo aktivno zunanjepolitično strategijo, ki temelji na iskanju miru, stabilnosti in blaginje. Fidan je poudaril zavezanost Turčije k večstranski diplomaciji in izpolnjevanju humanitarnih odgovornosti na globalni ravni. Minister je v svojem nagovoru izpostavil, da Turčija ostaja vodilna sila pri oblikovanju rešitev za kompleksne mednarodne izzive. Napovedal je krepitev diplomatskih prizadevanj in poudaril pomen turškega prispevka k regionalnemu miru. Sporočilo odraža ambicije Ankare po utrditvi svojega položaja kot neodvisnega in vplivnega posrednika v globalnih zadevah, s posebnim poudarkom na humanitarnem delovanju in stabilizaciji kriznih žarišč.

Zunanji minister Turčije Hakan Fidan je opravil telefonske pogovore z zunanjimi ministri Egipta, Savdske Arabije in Jordanije. Pogovarjali so se o razmerah v Somaliji in Gazi. Fidan se je srečal tudi z višjim svetovalcem ZDA za Afriko Massadom Boulosom, s katerim sta ocenila situacijo v Somaliji.

Izraelski obrambni minister Israel Katz je obljubil, da Izrael ne bo nikoli zapustil Gaze in načrtuje nove vojaško-kmetijske postojanke na severu območja. Hkrati je Izrael odobril gradnjo 19 novih judovskih naselbin na zasedenem Zahodnem bregu. Izraelske sile so izvedle več napadov v južnem Libanonu, s čimer so kršile sporazum o prekinitvi ognja. Umrl je Mohammad Bakri, palestinski režiser filma Jenin, Jenin.

Zunanji minister Hakan Fidan se je v Ankari sestal s člani političnega biroja Hamasa, ki ga je vodil Halil el-Hayye. Hamas je poudaril, da izpolnjuje pogoje za prekinitev ognja, vendar Izrael še naprej napada Gazo, kar naj bi oviralo prehod v drugo fazo mirovnega načrta.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je obtožil Hamas kršitve dogovora o prekinitvi ognja v Gazi, potem ko je bila v Rafi z eksplozivno napravo ranjena vojaška oseba. Izrael je napovedal odgovor. Hamas je zanikal odgovornost za incident.

Visoki turški diplomat, vojaški voditelji in obveščevalni šefi so obiskali Sirijo, da bi ocenili dogovor med oblastmi v Damasku in kurdskimi silami glede integracije Kurdov v sirsko vojsko. Srečali so se s sirskim predsednikom Ahmedom al-Sharaajem.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je po pogovorih z ameriškimi, katarskimi in egiptovskimi uradniki v Miamiju dejal, da Turčija pričakuje, da se bo druga faza dogovora o prekinitvi ognja v Gazi začela v začetku leta 2026. Fidan je na tiskovni konferenci v Damasku poudaril, da so se pogovori osredotočili na ovire pri napredovanju dogovora in da je prioriteta, da vodenje Gaze prevzame palestinska skupina.

Turčija je izrazila dvom o nameri kurdskih sil SDF, da se integrirajo v sirsko državo, in poudarila, da mora kurdska skupina razorožiti svoje sile. Turčija je tudi zagrozila z vojaško akcijo, če se kurdske sile ne bodo v celoti integrirale v sirsko vojsko.

ZDA, Katar, Egipt in Turčija so pozvali strani v Gazi k spoštovanju zavez o prekinitvi ognja, ob nadaljevanju izraelskih napadov. Pogovori so pohvalili prvo fazo premirja, vključno s humanitarno pomočjo, vrnitvijo ujetnikov in zmanjšanjem sovražnosti.

Posebni odposlanec ZDA, Steve Witkoff, bo v Miamiju gostil srečanje s predstavniki Turčije, Katarja in Egipta, da bi pospešili pogovore o prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom. Izrael se je znašel v 'obdobju čakanja' glede dogovorov o prekinitvi ognja na več frontah.

Turški zunanji minister Hakan Fidan se je sestal s posebno odposlanko generalnega sekretarja Združenih narodov za Ciper, Mario Angelo Holguin Cuellar, da bi razpravljali o aktualnih vprašanjih, povezanih s Ciprom.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je v Ankari sprejel ameriškega veleposlanika in posebnega odposlanca za Sirijo Toma Barracka. Pogovori so potekali v prijateljskem vzdušju, vendar podrobnosti niso znane.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je opravil telefonske pogovore z zunanjimi ministri Jordanije, Savdske Arabije in Katarja o izvajanju mirovnega načrta za Gazo. V pogovorih so ocenili najnovejši razvoj dogodkov.

Grški diplomatski viri so odgovorili na izjave turškega zunanjega ministra Hakana Fidana in poudarili, da je edina razlika med Grčijo in Turčijo določitev izključne ekonomske cone (EEZ) in epikontinentalnega pasu. Grčija zavrača vse revizionistične pozicije in predloge.

Hamas je izrazil pripravljenost razpravljati o zamrznitvi ali skladiščenju svojega orožja kot del dogovora o prekinitvi ognja z Izraelom, kar bi lahko predstavljalo možno rešitev za rešitev konflikta.

Katarski premier in zunanji minister šejk Mohammed bin Abdulrahman bin Jassim Al-Thani se je na obrobju foruma v Dohi srečal z delegacijo organizacije The Elders. Minister za energetiko Saad bin Sherida Al Kaabi pa je v Dohi govoril z namestnikom premierja in ministrom za zunanje zadeve in turizem Malte, Ianom Borgom, o tesnejših energetskih povezavah.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je dejal, da pričakuje, da bosta Turčija in ZDA kmalu našli način za odpravo ameriških sankcij CAATSA. Dodal je, da sta zaveznici v Natu že začeli delati na tem vprašanju. ZDA so Turčijo leta 2020 izključile iz programa lovskih letal F-35 in uvedle sankcije zaradi nakupa ruskih sistemov zračne obrambe S-400. Turčija potezo ocenjuje kot nepravično in upa, da bosta strani to vprašanje rešili.

Hamas je izjavil, da je pripravljen predati orožje v Gazi palestinski oblasti, ki bi upravljala to območje, če se izraelska vojska umakne.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je na forumu v Dohi izjavil, da je Turčija pripravljena prispevati k mirovnim prizadevanjem v Gazi, vključno z možnostjo napotitve vojakov, če bo to potrebno. Poudaril je potrebo po mednarodnem sodelovanju pri reševanju kriz v regiji in izrazil turško pripravljenost, da stori svoj del.

Turški publicist Ismail Kapan je v svoji kolumni za publikacijo Türkiye izjavil, da so zahodne države, v želji po oslabitvi Rusije in podaljšanju konflikta v Ukrajini, same postale ranljive. Kapan trdi, da se je izračun Zahoda, da bo oslabil Moskvo, izjalovil in povzročil nepričakovane negativne posledice za samega Zahod.

Vodja Čečenije, Ramzan Kadirov, je sporočil, da je ukrajinski brezpilotni letalnik napadel eno od stavb v kompleksu Grozni-City. V napadu ni bil nihče poškodovan. Dogodek je bil obravnavan na sestanku v Groznem.

V izraelskih zračnih napadih na severno Gazo so bili ubiti trije Palestinci, s čimer je Izrael kršil dogovor o prekinitvi ognja. V ločenem incidentu je bilo v severni Gazi ubitih pet Palestincev. Katar in Egipt sta pozvala k takojšnjemu umiku izraelskih enot in hitri napotitvi mednarodnih sil.

Zunanji minister Hakan Fidan se je udeležil 23. doškega foruma v Katarju, ki je potekal od 6. do 7. decembra. Na forumu je sodeloval v pomembnih razpravah, vključno z uvodnimi zasedanji o posredovanju v času razdrobljenosti in oblikovanju varnostne arhitekture na Bližnjem vzhodu, ter opravil dvostranske pogovore.

Zunanji minister Hakan Fidan se je v okviru 32. ministrskega sveta OVSE na Dunaju srečal z avstrijsko zunanjo ministrico Beate Meinl-Reisinger in madžarskim zunanjim ministrom Petrom Szijjartom. Fidan je poudaril strateški cilj Turčije glede članstva v EU in pozval k pospešitvi pogajanj. Na srečanju je minister Fidan nagovoril tudi udeležence ministrskega sveta OVSE.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je opozoril, da bi napadi na trgovske ladje v bližini turških obal v Črnem morju lahko zaprli regijo za trgovino in pretok ljudi. Po njegovih besedah takšni incidenti ogrožajo varnost plovbe in lahko Črno morje spremenijo v območje, nedostopno za mednarodno trgovino, kar vpliva na gospodarske interese Turčije in stabilnost celotne regije. Romunska vojska je uničila ukrajinsko.

Turški zunanji minister Hakan Fidan se je v Bruslju, ob robu srečanja zunanjih ministrov Nata, ločeno srečal s svojimi kolegi iz Nizozemske (David van Weel), Belgije (Maxime Prevot), Romunije in Bolgarije. Razpravljali so o dvostranskih odnosih in regionalnih vprašanjih.

Turški zunanji minister Hakan Fidan se je s generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem pogovarjal o varnosti Črnega morja, potem ko je Turčija izrazila zaskrbljenost zaradi napadov na ruske ladje. Fidan se je v Bruslju srečal tudi s številnimi predstavniki Nata in Evropske unije.

Ali Larijani je na Twitterju pozdravil turškega zunanjega ministra Hakana Fidana ob njegovem obisku v Iranu z besedami: "Dobrodošel v svojem domu."

Turški zunanji minister Hakan Fidan je med obiskom v Teheranu pozval mednarodno skupnost k takojšnjemu ukrepanju proti izraelski širitveni politiki, ki po njegovem mnenju spodkopava stabilnost v Siriji in Libanonu. Fidan se je v Teheranu srečal z iranskim zunanjim ministrom Abasom Araghčijem, s katerim sta razpravljala o ključnih regionalnih vprašanjih, vključno s Palestino, Gazo in Sirijo.

Turški zunanji minister Hakan Fidan se je v Teheranu srečal z iranskim predsednikom Mesudom Pezeškiyanom, predsednikom Islamskega posvetovalnega zbora Mohamedom Bakırom Galibafom in generalnim sekretarjem iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Alijem Laricanijem.

Turški zunanji minister Hakan Fidan se je v Teheranu srečal s predsednikom iranskega parlamenta, Mohamedom Bakerjem Galibafom, in iranskim zunanjim ministrom Sidom Abasom Irakčijem.

Nekdanji vrhovni poveljnik oboroženih sil Ukrajine, Valerij Zalužni, je v članku za The Telegraph predlagal, da bi namestitev jedrskega orožja v Ukrajini služila kot jamstvo za varnost države.

Turški zunanji minister Hakan Fidan bo obiskal Iran, kjer se bo srečal z visokimi iranskimi uradniki, vključno z zunanjim ministrom Abbasom Arakčijem. Namen obiska so pogovori o pomembnih dvostranskih in regionalnih vprašanjih.

Turški zunanji minister Hakan Fidan se je v Nemčiji srečal z nemškim kolegom Johannom Wadephulom, s katerim sta poudarila pomembnost turško-nemških odnosov. Fidan je izpostavil tudi nujnost prekinitve ognja v Gazi in omenil vlogo Turčije pri reševanju konflikta.

Turško obrambno ministrstvo je sporočilo, da je morebitna napotitev turških vojakov v Ukrajino možna šele po vzpostavitvi trajnega premirja. Poudarili so, da turška vojska velja za eno najučinkovitejših sil pri zagotavljanju miru in stabilnosti.

Turški zunanji minister Hakan Fidan in obrambni minister Yaşar Güler sta se v Ankari srečala z generalom libijske nacionalne vojske, Saddamom Haftarjem, sinom poveljnika Halife Haftarja. Pogovori so zajemali regionalni razvoj in možnosti sodelovanja.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je uradno imenoval dosedanjega namestnika zunanjega ministra Nuha Yılmaza za turškega veleposlanika v Damasku. Yılmaz, rojen leta 1974 v Istanbulu, je izkušen diplomat, ki je pred tem deloval kot višji svetovalec ministra in direktor Centra za strateške raziskave pri turškem zunanjem ministrstvu. Podobno kot zunanji minister Hakan Fidan prihaja iz Nacionalne obveščevalne agencije in tekoče govori angleško, služboval je v Washingtonu in bil predavatelj v ZDA.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sredi evropske turneje, ki vključuje obiske Grčije, Francije, Španije in Turčije. Poslanec Vrhovne rade, Oleksij Gončarenko, je pozval Zelenskega, naj se vrne v Ukrajino in pojasni morebitno srečanje s poslovnežem Timurjem Mindičem, ki naj bi bil njegov "denarnik" in se pojavlja na zvočnih posnetkih preiskave. Gončarenko je izrazil mnenje, da bi se moral Zelenski soočiti z volivci in odgovoriti na vprašanja glede Mindiča.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je izjavil, da ekonomske omejitve, uvedene proti Rusiji, negativno vplivajo na Evropo, kar škoduje njenemu političnemu in finančnemu položaju.

Ukrajina in Rusija sta se v Turčiji in Združenih arabskih emiratih pogovarjali o ponovnem zagonu izmenjave ujetnikov. Zadnja izmenjava je bila 2. oktobra, ko je bilo izpuščenih 185 pripadnikov oboroženih sil in 20 civilistov. Rusija je zamudila tudi rok za zavzetje Pokrovska in Kupjanska, ki ga je postavil Putin.

Iranski zunanji minister Abas Aragči in njegov turški kolega Hakan Fidan sta v telefonskem pogovoru razpravljala o dvostranskih odnosih, regionalnih in mednarodnih vprašanjih. Aragči je poudaril potrebo po posvetovanjih za regionalno stabilnost, zlasti glede napetosti med Afganistanom in Pakistanom.

Iranski zunanji minister Abas Araghči je v telefonskem pogovoru z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom razpravljal o regionalnih in mednarodnih dogodkih, vključno s konflikti v regiji in palestinskem vprašanju. Prav tako se je Araghči pogovarjal s katarskim premierjem in zunanjim ministrom Mohamedom bin Abdulahom Al Thanijem o dvostranskih odnosih in regionalnih zadevah. Razprava z Lavrovom je potekala pred zasedanjem Sveta guvernerjev IAEA.

Predsednik turškega parlamenta Numan Kurtulmuş se je srečal s predsednikom Severne Ciprske turške republike (KKTC) Tufanom Erhürmanom. Kurtulmuş je poudaril, da je KKTC po velikih bojih in žrtvah postal popolnoma razvita država.

Strokovnjaki za letalstvo menijo, da se je turško vojaško letalo C-130, ki je strmoglavilo v Gruziji, verjetno razletelo v zraku. Posadka naj bi poskušala pripraviti letalo za zasilni pristanek. Turško obrambno ministrstvo je objavilo imena vseh 20 žrtev.

Turški zunanji minister Hakan Fidan se bo danes v Ankari sestal z egiptovskim kolegom, da bi razpravljala o prekinitvi ognja v Gazi in mednarodnih prizadevanjih za obnovo območja. Turčija, skupaj z Egiptom in Katarjem, posreduje pri doseganju premirja. Izrael pa nasprotuje prisotnosti turških vojakov v prihodnjih mirovnih silah v Gazi.